Zagrebški nadškof in kardinal blaženi Alojzije Stepinac (1937 — 1960) je bil kot veliki častilec Ma-tere Božje povezan s svetiščem Matere Božje Bistriške. Iz Zagreba vodi peš zagrebške romarje, pridiga v Mariji Bistrici in z okrožnicami vzpodbuja k pobožnosti do Blažene Device Marije. Leta 1939 poziva hrvaške škofe, duhovnike in vernike s prošnjo, naj podprejo ureditev bistriškega svetišča. Istega leta je, ob 1300. obletnici prvih vezi hrvaškega naroda s Svetim mestom, vodil romarje v Rim ter najavil posvetitev hrvaškega naroda Blaženi Devici Mariji ter izgrad-njo bistriške Kalvarije s postajami križevega pota. Zadnjo nedeljo v oktobru leta 1939, za praznik Kristusa Kralja, položi temeljni kamen za kapelo svetega Petra ob vznožju hriba pod baziliko in župniščem, ki kasneje služi za sveto obhajilo ob velikih romanjih. Kapela svetega Petra je danes kapela darov zaob-ljube, ob posebnih priložnostih pa je tudi dvorana za različna srečanja.
Stepinčeva zaobljuba Jezusovi materi Mariji
“Obljubimo, da ti bomo ostali zvesti in iskreni častilci! Zvesti bomo vse dokler bodo žuboreli potočki naši, šumele reke naše, vse dokler se bo penilo sinje morje naše! Zvesti, dokler bodo zeleneli naši travniki, dokler se bodo zlatile njive naše, dokler bodo hladili temni gozdovi naši, dokler bodo dišale rože domovine naše. ”
Prvo veličastno romarsko zborovanje vernikov po drugi svetovni vojni je bilo 15. avgusta 1971. To je bil zaključek VI. mednarodnega mariološkega kongresa (6. — 12. avgusta 1971 v Zagrebu) in XIII.marijanskega mednarodnega kongresa od 12.do 14. avgusta v Zagrebu ter 15. avgusta 1971 v Mariji Bistrici. Oba kongresa je organizirala Papeževa marijanska akademija iz Rima na čelu z njenim dolgoletnim predsednikom, hrvaškim ffanjevcem, o.Karlom Ba- ličem. Na Evharistijskem slavju, ki
ga je vodil poseben poslanec pa-peža Pavla VI., kardinal Franjo Seper, načelnik Kongregacije za nauk vere (1968-1981) in bivši zagrebški nadškof (1960-1968), se je zbralo, do takrat v komunističnih državah nepričakovano veliko število ljudi, okoli 150.000 romarjev.
V času slavja je zbranim romarjem spregovoril preko Vatikanskega radia celo sam sveti oče Pavel VI. (1963-1978). Papež je podaril bistriškemu svetišču tudi zlati kelih.
Na jesenskem plenarnem zase-danju Škofovske konference Ju-goslavije, so hrvaški škofje 3.decembra 1971 proglasili romarsko Marijo Bistrico, ki jo je ves hrvaški narod priznal kot svetišče, za Hrvaško nacionalno svetišče Matere Božje Bistrice - Kraljice Hrvatov.
“Duša duše Hrvaške,
Jezusova Mati, sonce našega trpljenja, nikoli ne ugasni!”
(Jeronim Korner, zid svetišča)
Drugo veličastno romarsko zborovanje Katoliške Cerkve na Hrvaškem je bilo 9.septembra 1984. Tega dne je prišlo na Marijo Bistrico 400.000 romarjev, hkrati pa je to bilo zaključno slavje Trinajst stoletij krščanstva Hrvatov. Slavje je v devetih letih vključevalo različne obletnice od pokrstitve Hrvatov leta 641 (Višeslavova krstilnica in Višeslavov križ), preko slavja v So-linu (Hrvaško Marijino prasve- tišče), v Škofiji pri Kninu (najstarejši ohranjen hrvaški Marijin lik), v Ninu (Branimirovo leto, križ zaobljube) do tristote obletnice najdbe Marijinega kipa v Mariji
Bistrici (1684-1984). Zaključno slavje je bil Nacionalni evharistij- ski kongres (NEK’84), vodil pa ga je, glede na to da polične okoliščine niso dopuščale prisotnost papeža, dunajski nadškof kardinal Franz Koenig, poseben poslanec papeža Janeza Pavla II. in šolski rimski kolega zagrebških nadškofov blaženega Alojzija Stepinca in kardinala Franja Seperja. Pridigar tega in številnih drugih zborovanj je bil tedanji zagrebških nadškof kardinal Franjo Kuharič, ki je s svojimi pridigami utrjeval hrvaško verno ljudstvo v katoliški veri in v hrvaški katoliški identiteti.
V spomenici Nacionalnega Marijinega svetišča Marija Bistrica je z zlatimi črkami zapisan datum 3.oktober 1998. Te sobote, Mariji posvečenega dne in meseca, je sam papež Janez Pavel II., papež Poljak iz Bele Hrvaške, romar po Marijinih svetiščih širom po svetu (“Totus tuus”), proglasil pod čudežnim črnim kipom Marije Bistrice - Kraljice Hrvatov, za blaženega bivšega zagrebškega nadškofa in bistriškega romarja kardinala Alojzija Stepinca (1898-1960). To je bil odgovor na prošnjo, ki jo je pred skoraj petsto tisoč romarji izrekel sedanji zagrebški nadškof, kardinal, mons. Josip Bozanič (1997). Ko se je verna množica s pesmijo zahvaljevala z besedilom hrvaške ljudske božične pesmi “To nebo oznanjuje in glas z neba potrjuje”, so se
razmaknili oblaki na nebu in skozi njih so se prebili sončni žarki. V tem dejanju beatifikacije nadškofa mučenika Alojzija Stepinca je hrvaški narod prepoznal pravično zmago nad zlom, še posebej nad totalitarizmi fašizma, nacio-nalsocializma in komunizma. Resnica vedno zmaga. To je bila zmaga in priznanje pravičnega boja za resnico, svobodo in ena-kopravnost, za vero v Boga in za spoštovanje človeka, za dostojan-stvo posameznika in ljubezen do bližnjih.
V znak zahvale Svetemu očetu je občina Marija Bistrica preimenovala glavni bistriški trg iz Trga Republike v Trg papeža Janeza Pavla II. Papež Janez Pavel II. je pustil trajen spomin bistriškemu Marijinemu svetišču — kelih in zlat rožni venec.